Kaj so aktuarske predpostavke?

Podatki o zaposlenih – starost, plača in delovna doba – povedo, kje podjetje danes stoji. Aktuarske predpostavke pa povedo, kaj aktuar pričakuje, da se bo zgodilo v prihodnosti – na primer, kako hitro bodo rasle plače, koliko zaposlenih bo prej odšlo iz podjetja in po kakšni stopnji je smiselno prihodnja izplačila prevesti v sedanjo vrednost.

Ker gre za oceno prihodnosti, morajo biti predpostavke realne, medsebojno usklajene in dokumentirane, tako da je iz poročila razvidno, od kod izhajajo in zakaj so bile izbrane.

Diskontna stopnja

Diskontiranje pomeni pretvorbo prihodnjega izplačila v sedanjo vrednost – torej odgovor na vprašanje, koliko je znesek, ki ga bomo izplačali čez recimo petnajst let, vreden danes.

Višja kot je diskontna stopnja, manjša je sedanja vrednost tega izplačila, in obratno: nižja diskontna stopnja praviloma pomeni višjo sedanjo vrednost obveznosti, višja diskontna stopnja pa nižjo.

Čas do izplačila pri tem igra pomembno vlogo – dlje kot je do izplačila, bolj sprememba diskontne stopnje vpliva na sedanjo vrednost. Zato imajo spremembe diskontne stopnje običajno večji učinek pri podjetjih z mlajšo delovno silo, kjer je do upokojitve še veliko let.

Pričakovana rast plač

Kadar je prihodnje izplačilo vezano na plačo, kar za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade praviloma velja, je pomembno tudi, kako se bo plača zaposlenega do takrat predvidoma spremenila.

Višja pričakovana rast plač praviloma poveča oceno prihodnjega izplačila in s tem tudi izračunano obveznost.

Pri tem je smiselno razlikovati med splošno rastjo plač v gospodarstvu in dejansko rastjo plač v posameznem podjetju, ki je lahko zaradi panoge, kadrovske politike ali finančnega položaja podjetja drugačna. Predpostavka o rasti plač naj zato odraža razmere v konkretnem podjetju, ne le splošnih tržnih pričakovanj.

Fluktuacija zaposlenih

Fluktuacija pove, kolikšna je verjetnost, da bo zaposleni prej zapustil podjetje, kot bo dočakal jubilej ali upokojitev pri istem delodajalcu.

Če zaposleni odide prej, podjetju odpravnine ob upokojitvi ali jubilejne nagrade v celoti ali delno praviloma ni treba izplačati, zato fluktuacija znižuje izračunano obveznost.

Fluktuacija se pogosto razlikuje po starostnih skupinah – mlajši zaposleni v povprečju pogosteje menjajo delodajalca kot tisti tik pred upokojitvijo. Previsoko ocenjena fluktuacija lahko obveznost umetno zniža, prenizko ocenjena pa jo umetno zviša, zato je pomembno, da predpostavka izhaja iz dejanskih izkušenj podjetja oziroma panoge.

Faktor doživetja

Faktor doživetja oziroma verjetnost, da bo zaposleni doživel jubilej ali upokojitev, temelji na tablicah smrtnosti oziroma verjetnosti doživetja, ki so statistična predpostavka na ravni skupine zaposlenih, ne napoved za posameznega zaposlenega.

Podobno kot fluktuacija tudi ta predpostavka zmanjšuje pričakovano vrednost izplačila, saj upošteva, da del populacije jubileja ali upokojitve morda ne bo doživel.

Čas do upokojitve in delovna doba

Daljše kot je obdobje do pričakovanega izplačila, večji je vpliv vseh zgoraj naštetih predpostavk, saj se učinek diskontiranja, rasti plač in fluktuacije nabira skozi več let.

Predvideni čas do upokojitve je odvisen od zakonsko določenih pogojev, lahko pa nanj vplivajo tudi posebni pogoji, ki veljajo za posamezne skupine zaposlenih ali panoge.

Kako predpostavke učinkujejo skupaj?

Predpostavke ne delujejo posamično, temveč se njihovi učinki seštevajo. To lahko ponazorimo s tremi ilustrativnimi scenariji. Številke so izmišljene zgolj za prikaz smeri vpliva in ne predstavljajo tržnih ali priporočenih vrednosti.

Namen takih scenarijev ni napovedati »pravo« vrednost, temveč pokazati razpon, znotraj katerega se lahko obveznost giblje glede na razumno različne, a še vedno utemeljene predpostavke.

Kaj je analiza občutljivosti?

Analiza občutljivosti pokaže, kako bi se izračunana obveznost spremenila, če bi se posamezna predpostavka nekoliko spremenila – na primer, kako bi se obveznost spremenila ob nekoliko višji ali nižji diskontni stopnji.

Namen ni napovedati prihodnost, temveč vodstvu, računovodstvu in revizorju pomagati razumeti, kako tvegana oziroma občutljiva je ocena na posamezno predpostavko.

Najpogosteje se analizira občutljivost na diskontno stopnjo in pričakovano rast plač, saj ti dve predpostavki v praksi običajno najbolj vplivata na končni rezultat, kadar je to za podjetje relevantno pa tudi na fluktuacijo.

Zakaj so se rezervacije letos spremenile?

Kadar se rezervacija med letoma spremeni, je smiselno spremembo razčleniti, namesto da se opazuje le končni znesek. Razčlenitev običajno vključuje:

• spremembo zaradi kadrovskih sprememb – novi zaposleni in odhodi,
• izplačila, opravljena v preteklem letu,
• strošek tekočega obdobja – novo nastali del obveznosti,
• obrestni učinek – obveznost je eno leto bližje izplačilu,
• učinek sprememb predpostavk, na primer spremembo diskontne stopnje.

Primerjava z lanskim izračunom po teh kategorijah hitro pokaže, ali je sprememba posledica kadrovskih gibanj ali predvsem spremembe predpostavk – kar je pogosto prvo vprašanje, ki ga postavi tako vodstvo kot revizor.

Pregledna tabela vplivov

Dejanski učinek posamezne spremembe je vedno odvisen od strukture zaposlenih, pravil izplačevanja in uporabljene metode izračuna – zgornja tabela prikazuje zgolj splošno smer vpliva, ne konkretnih zneskov.

Zaključek

Že razmeroma majhna sprememba ene same predpostavke – zlasti diskontne stopnje – lahko na dolgoročno obveznost vpliva bolj, kot bi pričakovali glede na spremembe v kadrovski strukturi. Zato je smiselno predpostavke vsako leto na novo preveriti, jih utemeljiti in po potrebi pripraviti analizo občutljivosti, ki pokaže, kako stabilen je izračun.

Če vas zanima, kako bi se vaša rezervacija spremenila ob drugačnih predpostavkah, ali želite preveriti, ali so trenutno uporabljene predpostavke še ustrezne, je naslednji korak priprava analize občutljivosti oziroma pregled obstoječega izračuna.